Zgodovina SPDT

Začeti znova ni bilo lahko, nasilje je raslo, vrstila so se vandalska dejanja, njihove tarče so bili napisi, smerokazi, predvsem pa jami. 9. oktobra 1923 je  fašistična oblast društvo razpustila pod pretvezo najdbe puške v jami Dimnice. 6. marca 1924 je bilo društvo ponovno ustanovljeno kot samostojno društvo z novim statutom. S fašističnim dekretom je bilo ponovno razpuščeno17. avgusta 1927; ista usoda je doletela vsa slovenska kulturna in športna društva v Italiji.

Društvo je delovalo v ilegali. Aktivni sta bili dve skupini, tako imenovani Štempiharji in Magnamonti, ki sta nadaljevali s planinstvom, alpinizmom, s prirejanjem sestankov, zborov in družabnih trenutkov v oddaljenih, odročnih gorskih krajih, daleč od nadzora fašistične oblasti. Med drugo svetovno vojno je bila dejavnost omejena.

Društvo SPDT je bilo ponovno ustanovljeno oziroma obnovljeno na občnem zboru 5. maja 1946. Začelo se je skoraj mrzlično delovanje posameznih panog: planinstva, alpinizma, jamarstva, smučanja, fotografskega krožka. Predsednik je postal dr. Zorko Jelinčič.

Ob smrti Zorka Jelinčiča je prevzela predsedstvo dr. Sonja Mašera. Obnovila se je predvsem smučarska dejavnost. Leta 1966 je društvo priredilo prve  Zimske športne igre,  ki si nato štirideset let sledile prav vsako leto. Istega leta je bila koča na Črni prsti poimenovana po Zorku Jelinčiču. Po dolgih prizadevanjih je društvo leta 1968 postalo  polnopravni član Vsedržavne zveze zimskih športov FISI. 13. septembra 1970 je društvo postavilo v Glinščici pod Jugovimi stenami spominsko ploščo trem padlim planincem, Justu in Dolfiju Blažini in Tezeju Šavronu. Plošča je izdelek umetnika Jožeta Cesarja. Na Golici je bilo leta 1972 prvo srečanje  obmejnih planinskih društev v priredbi Jeseničanov, naslednja je vsako leto izmenoma organiziralo eno od ustanovnih društev, poleg jeseniškega še PD iz Trsta, Gorice, Celovca in Benečije. 5. oktobra 1975 je bila svečana uradna otvoritev poti, imenovane Vertikala, ki jo je društvo začrtalo od Glinščice pri Trstu do gore Peč v Karavankah na italijansko-avstrijsko-slovenski tromeji. Pot se vije po vrhovih, naseljih in dolinah, kjer živimo Slovenci v Italiji, označena je z belo-modrimi Knafelčevimi markacijami. Izšel je tudi vodnik po Vertikali z izčrpnimi opisi poti, posebnostmi krajev in zemljevidi. 4. oktobra 1980 je potekala na Planini pri Jezeru svečanost ob pobratenju SPDT s PD Integral iz Ljubljane. Leta 1982 je prišlo do oživitve Alpinističnega  odseka, za kar so zaslužni predvsem Angel Kermec, Peter Suhadolc in Lucijan Cergol. Jamarski odsek je oživil Stojan Sancin.

Ob osemdesetletnici SPDT izide zgodovina SPDT avtorja Dušana Jelinčiča. V okviru pobud ob osemdesetletnici je društvo organiziralo himalajsko alpinistično odpravo na Južno Anapurno v Nepalu. Vodja odprave je bil Lucijan Cergol. Odprava žal ni dosegla vrha. Leta 1986 je Dušan Jelinčič kot prvi alpinist v deželi Furlaniji-Julijski krajini osvojil vrh osemtisočaka, 8051 metrov visokega Broad Peaka v Karakorumu. Leta 1990, ob desetletnici Delovne skupnosti Alpe Jadran, je društvo organiziralo mednarodno himalajsko odpravo Alpe Adria Sagarmatha 1990, pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine. Odprava, katere so se udeležili slovenski in italijanski alpinisti iz Trsta, Karnije, Lombardije in Slovenije, je 7. oktobra dosegla vrh Everesta.  Članica SPDT Tatjana Gregori je kot prva alpinistka v deželi Furlaniji-Julijski krajini dosegla višino 7500 metrov. Sledili so uspešni podvigi alpinistov SPDT na Aconcagui, v Turčiji, v Nepalu, Keniji,  Mehiki, na Kilimandžaru, Ruwenzoriju, v ZDA, na Madagaskarju in v Patagoniji. Leta 1992 je društvo sodelovalo pri razstavi +8.000/-1.000, ki so jo v prostorih tržaškega Velesejma organizirali tržaški planinski klubi, in prikazalo plodno delovanje društvenih jamarjev v tisočmetrskem breznu na Kaninu in  podvig alpinistov na Everestu.

Leta 1998 je Erik Švab poskrbel za izjemen alpinistični podvig na Madagaskarju, leta 2001 je postal prvi italijanski prvak v lednem plezanju, tri leta pozneje pa član društva Club Alpino Accademico Italiano.

Leta 1986 je društvo postavilo kamnito obeležje na vrhu Volnika v spomin na zaslužnega člana Marija Miliča.

Bogato je bilo tudi smučarsko delovanje: poleg tečajev na Zoncolanu in v Ravasclettu ter vsakoletnih Zimskih športnih iger je društvo leta 1996 organiziralo  prvo mednarodno smučarsko FIS tekmovanje na Trbižu – Pokal treh narodov.

Zelo aktivni mladinski odsek organizira izlete za osnovnošolsko mladino, od leta 2001 tedenske planinske tabore na Planini pri Jezeru nad Bohinjem, od leta 2002 pa tudi dobro obiskane tekme v orientacijskem teku za učence in dijake slovenskih šol v deželi.

Stoletnico društva je SPDT obeležilo s svečano proslavo in s postavitvijo zgodovinske razstave. Izšla je tudi posodobljena zgodovina društvenega delovanja z naslovom Od Jadrana prek Triglava izpod peresa Lojzeta Abrama. Ob tej priliki je s finančnim prispevkom Dežele Furlanije-Julijske krajine pri založbi Tabacco izšel tudi dvojezični zemljevid Trst in okolica z Doberdobskim Krasom, avtor Andrej Cunja. Sredi leta 2003 se je Dušan Jelinčič pridružil deželni odpravi  v gorovje Karakorum, ki sta jo vodila  Roman Benet in Nives Meroi,  in osvojil svoj drugi osemtisočak Gasherbrum 2. Svojo zmago je posvetil stoletnici društva. Vztrajno raziskovalno delo jamarskega odseka je leta 2004 nagradilo odkritje veličastne jame, najlepše v Socerbskem Krasu tik pod vrhom Malega Krasa nad Boljuncem. Poimenovali so jo jama Stoletnica. Društvo je ob stoletnici prejelo Zvezdo olimpijskega odbora za športne zasluge.

Stalnica društvenega delovanja je bilo vedno pohodništvo (več ali manj 30 izletov letno), ki ga je obogatil tradicionalni vsakoletni tedenski pohod v gore: Dachstein, Watzmann, Dolomiti Brenta, Monviso, Dolina Aoste, Argentera, Črna gora, Makedonija, Bolgarija, kanton Ticino, tura Mont Blanca, Sardinija, Apenini in drugi.

Postavitev lastne plezalne stene  v prostorih ŠZ Zarja v Bazovici leta 2007 je bila za društvo velika pridobitev. Naslednje leto je društvo začrtalo, označilo in z zgibanko opremilo svojo drugo, tokrat čezmejno pohodno pot, ki se vije od Orleka (Slovenija) preko Banovskega sedla do Barkovelj in povezuje tržaško okolico s Krasom. Speljana je po starih stezah in poteh, ki so jih uporabljali domačini in naši predniki, ko so vsak dan prihajali s Krasa v Trst na  delo in po opravkih. Poimenovana je  po nekdanji predsednici dr. Sonji Mašera, označena je z belo-modrimi Knafelčevimi znaki.  Leta 2008 je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejel SPDT v članstvo PZS. Istega leta je društvo izdalo knjigo prof. Bojana Pavletiča  Vrhovi v megli.

Leta 2011 je bila uradna otvoritev postojanke v Boljuncu na hišni številki  44; hišo je SPDT-ju zapustila navdušena planinka in društvena dobrotnica Vekoslava Slavec. V naslednjih letih je odbor poskrbel za številna obnovitvena dela v stavbi in jo preuredil v planinsko postojanko.

Leta 2015 se je izoblikovala aktivna skupina starejših planincev, poimenovali so se Drugače mladi. Slednji se redno srečujejo prav v društveni postojanki v Boljuncu.

Od leta 2016 SPDT obeležuje Mednarodni dan gora skupno s tržaškima planinskima društvoma CAI SAG in CAI  XXX Ottobre.

Z organizacijo predavanj na planinsko, ekološko in kulturno tematiko, s predstavitvijo knjig, pripravo simpozijev, npr. o Henriku Tumi, ter s postavitvijo razstav društvo skrbi za rast planinske kulture.

Vedenje o podzemlju bogatijo odkritja jamarskega odseka, predvsem leta 2021 nepričakovano odkritje prekrasne jame  na Tržaškem Krasu med Padričami in Bazovico. Lepote jame, ki so jo posvetili nedavno preminulemu društvenemu jamarju, Stojanu Sancinu, so bile opisane v reviji

National Geographic Slovenija.