11.1.24 sta se člana AO odpravila na sproščeno in sončno turno smuko. Večer prej sta si prebrala vse vremenske napovedi, objave na raznih italijanskih, slovenskih in avstrijskih forumih ter preučila vsa ozvezdja in zodiakalne napovedi: po obilnih snežnih padavinah in enotedenskemu močnemu vetru sta namreč iskala zlat pršič. Vse je kazalo, da tega, 200km od Trsta, nikjer ni.

Tako sta se na četrtek odpravila proti Karavankam, točneje na Kozjak. Eden je bil slepo prepričan, da bo tam kaj dobrega, drugi pa gotov, da bosta smuči s seboj vzela le na sprehod. Ko sta prečkala predor čez avstrijsko mejo pa sta se spdtjevca znašla v pravi čarobni zimski idili.

Na Kozjak (2024m, za začetek leta 2024) vodi prijetna gozdna pot, ki je bila tega dne popolnoma zasnežena z belim prahom, ki se je od minulega sneženja lepo ohranil, saj je le-ta belil tudi vejevje dreves, ki jih bi sicer veter ščistil. Med vikendom, ko je Celovška koča pod Stolom odprta, se tu verjetno sankajo najmlajši obiskovalci avstrijskih gričev.

Na poti sta mlada srečala kar nekaj avstrijskih penzijonistov, ki so uživali sončen, mrzel in brezveteren dan, ki se je zaključil s smuko po južnih pobočjih Kozjaka. Za smuko na Stol iz avstrijske strani pa bomo Aojevci počakali še eno pošiljko novega snega.

V malo idilično kotanjo med Vrtačo, Stolom in Kozjakom se bomo gotovo vrnili, saj ponuja veliko kanalov, grap in lažjih smučarskih izletov. (vš)