Vodnik po planinski poti SPDT

VERTIKALA

Projekt je nastal s podporo (10. odst. 18. člen. D.Z. št. 26/ 2007)

Guida lungo il sentiero SPDT

VERTIKALA

Progetto finanziato ex (art. 18, c.10, L.R. n. 26/2007)

GOVOR OB PREDSTAVITVI VODNIKA PO VERTIKALI SPDT – 7. DECEMBRA 2023

Peti oktober tisoč devetsto petinsedemdeset. Povezani s severa proti jugu – vertikalno, sto dvanajst ur korak za korakom po poti, ki povezuje nas: Slovence v Italiji.

Planinska pot, ki vodi z vrha Peči na tromeji pri Trbižu, preko vrhov in grebenov zahodnih Julijskih Alp, preko hribov in dolin Rezije ter Benečije, na Kras in čez rob v dolino reke Glinščice ter obišče vse kraje, kjer prebivajo Slovenci v Italiji. To je Vertikala.

Zamisel, ki se je porodila že leta tisoč devetsto oseminšestdeset, so člani planinskega društva vztrajno uresničevali: vertikalno – od sanj k dejanjem. Glavni nosilci projekta so bili Sonja Mašera, Štefan Bratož, Rafko Dolhar in Slavko Tuta. Sodelujoči so začrtovali dele poti, pripravljali opise in iskali našo pripadnost na še tako zapuščenem in izgubljenem drobcu sveta, ki je čakal v svoji lepoti, da ga najde kdo, ki ga bo res znal ceniti. Prvi vodnik je izdalo in založilo Založništvo tržaškega tiska. Predstavili so ga trinajstega novembra tisoč devetsto petinsedemdeset. Veliko pozornosti so posvetili lokalnemu imenoslovju, saj so udeleženci v projektu čutili potrebo po uresničitvi poti po zemlji naših ljudi v Italiji.

Vertikala je ob otvoritvi sprožila veliko navdušenja med planinskimi društvi tako v zamejstvu kot v matici. Do danes pa jo je le malo planink in planincev prehodilo od začetka do konca, a se po njenih poteh še danes veliko hodi, saj tod društvo redno prireja izlete. Pot je bila vedno vzdrževana in večkrat tudi na novo markirana ter še danes zanjo skrbijo člani Slovenskega planinskega društva Trst.

Ob obeležitvi stoletnice društva so člani dopolnili vertikalo s potjo, ki pelje iz doline Glinščice do meje na Lazaretu pri Miljah, tako da danes modro-bele markacije povezujejo celoten zamejski teritorij.

V pol stoletja se je marsikaj spremenilo, nekatere steze so se zarasle, druge so uničili novi posegi v okolje, vremenske ujme in razne naravne nesreče, začenši s potresom v Furlaniji leto po otvoritvi poti. Prišel je tudi čas, da nas po poti zapeljejo nove spremne besede.

Leta 2021 sta društvena člana Jasmin Rudež in Maksimiljan Kralj prehodila Vertikalo s celotno družino in iz njune izkušnje se je tudi rodil ta posodobljen vodnik. Pot sta ponekod prilagodila in posodobila glede na potrebe današnjega časa in predvsem glede na dejansko stanje v enaindvajsetem stoletju ter traso vrisala v zemljevide Tabacco. Iz njunih dnevniških zapisov sta ustvarila novo vsebino vodnika po Vertikali SPDT, ki jo pripelje v objem današnjega časa in ji daje pomen romanja po kulturnih zapuščinah in tradicijah naših slovenskih krajev v Italiji.

Vertikala se deli na šest poti, ki so poimenovane po pomembnih slovenskih osebnostih, ki so zahajale v te gore:

Prva pot je poimenovana po Alojzu Dolharju.

Dr. Alojz Dolhar (sv. Ivan, 17. 6. 1902 – Sleme pod Mojstrovko, 23. 3. 1969) zdravnik v Trbižu na pragu zahodnih Julijcev. Steber Slovenstva med obema vojnama in vse do smrti. Njegova bolestna ljubezen za naše Julijce je tudi povod, da se po njem poimenuje pot, ki nas popelje v ta visokogorski alpski svet.

Druga pot je poimenovana po Henriku Tumi

Henrik Tuma (Ljubljana, 9. jul. 1858 – Ljubljana, 10. apr. 1935) je bil večji del svojega intenzivnega življenja odvetnik in politik. Mnogo let je deloval v Gorici, zagovarjal narodne pravice Slovencev in bil dejaven v socialističnih vrstah. Bil je široko razgledan, pisal je o marsičem, med drugim se je kot navdušen planinec posvetil tudi imenoslovju slovenskih gora. Po njem je poimenovana koča na Slavniku.

Tretja pot je poimenovana po Martinu Čedermacu

Kaplan Martin Čedermac je roman, ki je izšel leta 1938 v Ljubljani. V njem je pisatelj France Bevk prikazal preganjanje slovenščine v Beneški Sloveniji, čemur so se pogumno upirali duhovniki. Bevk se je pri pisa- nju opiral na zgled Antona Cuffola (Platišče, 19. sept. 1889 – Čedad, 13. okt. 1959 ), ki je ljudi nagovarjal k ohranjanju slovenščine tudi v najhujših letih fašizma.

Četrta pot je poimenovana po Klementu Jugu

Klement Jug (Solkan, 19. nov. 1898 – Triglav, 11. avg. 1924) je bil filozof in strasten alpinist, kar je postal po zaslugi Zorka Jelinčiča. Jug je bil povezan z Gorico, kjer je dokončal gimnazijo in večkrat predaval. Doktoriral je v Ljubljani in se izpopolnjeval v Padovi. Pred odhodom v Prago, kjer je nameraval izpiliti svoje filozofsko znanje, se je poleti 1924 usodno ponesrečil v severni triglavski steni. Objavljal je v Planinskem vestniku in si prizadeval, da bi s svojimi doživetimi gorskimi opisi navdušil mlade za alpinizem in jih istočasno izobrazil. Po njem so poimenovane Jugove stene v dolini Glinščice.

Peta pot je poimenovana po Zorku Jelinčiču

Zorko Jelinčič (Log pod Mangartom, 5. mar. 1900 Trst, 13. jul. 1965) je bil voditelj Tigra na Goriškem, zaradi česar je bil leta 1931 obsojen na 20 let zapora, po 9 letih ječe pa je bil interniran. Ob koncu druge svetovne vojne je prišel v Trst, kjer je bil zelo dejaven v več organizacijah. Med drugim je bil predsednik SPDT. Veliko je pisal in ustvaril obsežno domoznansko literaturo. Po njem je poimenovana koča na Črni prsti.

Šesta pot je bila ob priliki izida novega vodnika poimenovana po Stojanu Sancinu

Stojan Sancin (Log pri Ricmanjah, 19. jan. 1947 – Log pri Ricmanjah, 30. apr. 2021) je znan predvsem po svojem raziskovanju in dokumentiranju jam na področju med Jadranskim morjem in Triglavom. Po študiju kemije na univerzi v Trstu se je posvetil poučevanju matematike na nižjih srednjih šolah na Tržaškem in bil odbornik Občine Dolina. Med svojim raziskovanjem je registriral 550 novih jam, zlasti v Matarskem podolju in Kaninskem pogorju. Leta 1977 je bil med ustanovitelji jamarskega odseka pri SPDT. Za njegove dolgoletne zasluge pri delovanju zveze mu je Jamarska zveza Slovenije leta 2018 podelila svoje najvišje priznanje – plaketo z zlatim znakom